V tednu od 6. do 12. avgusta tudi na slovenskih cestah poteka vseevropska akcija Hitrost, v kateri policisti po vsej državi poostreno preverjajo ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Neprilagojena hitrost je namreč še vedno glavni vzrok za prometne nesreče s hudimi poškodbami ali smrtnimi žrtvami.  Lani je v takšnih nesrečah umrlo 46 ljudi, kar predstavlja 44 odstotkov vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu.

Letošnja statistika je sicer bolj vzpodbudna, zaradi neprilagojene hitrosti  je v prvem polletju umrlo 20, v enakem obdobju lanskega leta pa 34 ljudi. Zaradi neprilagojene hitrosti je letos največ ljudi umrlo na cestah izven naselij (10 na regionalnih cestah, dva na glavnih cestah), štirje so umrli na avtocestah, trije na cestah v naseljih in ena oseba je umrla na hitri cesti. Največ umrlih je med vozniki osebnih vozil (7), umrlo je še pet potnikov v osebnih vozilih, sledijo vozniki motornih koles (4), vozniki tovornih vozil (2), v prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, sta umrla tudi dva pešca. S hitrostjo so povezani še drugi dejavniki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Višje povprečne hitrosti so značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti običajno dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti, zato lahko vozijo hitreje. Poletje je tudi čas dopustov, takrat je navadno tudi promet gostejši, zato lahko do nesreče pride hitreje.

Z akcijo poostrenega nadzora hitrosti  želijo policisti umiriti hitrosti v prometu in vplivati na zavedanje ljudi, da lahko z zmanjšanjem hitrosti vožnje že za nekaj kilometrov na uro pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek prometnih nesreč in težo njihovih posledic. Voznike želijo  tudi opozoriti, naj bodo bolj pozorni na predpisane omejitve hitrosti. Dolgoročni cilj pa je vplivati na voznike, da bi spremenili svoj slog vožnje, in sicer da bi vozili čim bolj defenzivno, umirjeno ter z upoštevanjem šibkejših udeležencev v prometu.