Številni slovenski vozniki, ki v času turistične sezone potujejo na sosednjo Hrvaško, so slabe volje  zaradi dolgih kolon pred mejnimi prehodi. Slika je vsak konec tedna, občasno pa tudi med tednom, enaka: pločevinaste kače, ki se valijo proti morju, se začnejo daljšati že v zgodnjih jutranjih urah in gneča se zredči šele v poznih popoldanskih ali večernih urah. Zato tudi ni nikakršnega pravila ali je na pot bolje kreniti še pred sončnim vzhodom ali pa ko se dan že nagiba h koncu.

Gneči na najbolj obremenjenih mejnih prehodih z južno sosedo, torej na Gruškovju, Obrežju in Jelšanah se je mogoče vsaj delno izogniti s prehodom preko manjših prehodov. Na poti v Istro ali Kvarner je alternativna pot preko mejnega prehoda Brod na Kolpi. Pot iz Ljubljane preko Kočevja, Delnic in gorskega Kotarja sicer v večjem delu res ne poteka po avtocesti, vendar je manj prometna in tudi zelo slikovita. Poleg tega je razlika v kilometrih in predvidenem potovalnem času zanemarljiva.

Nekoliko drugače je na relaciji med štajersko prestolnico in osrčjem Dalmacije. Pot od Maribora do Zadra preko Zagreba je namreč precej krajša kot skozi Ljubljano, Žužemberk in do mejnega prehoda Vinica, ker so tam ceste razmeroma slabe, se potovalni čas podaljša za dobro uro. A vseeno je ta alternativna pot morda boljša kot dolgo čakanje oziroma izguba časa v koloni pred kakšnim drugim mejnim prehodom.