Prostovoljstvo

Leto 2011 je evropsko leto prostovoljnih dejavnosti z namenom spodbujanja aktivnega državljanstva, na kratko Evropsko leto prostovoljstva. Biti prostovoljec ne pomeni zgolj narediti nekaj brezplačno, ampak pomeni mnogo več. Biti aktiven, pomagati sočloveku, narediti spremembo.

Zveza ZŠAM Slovenije in vsa njena združenja vsako leto sodelujejo na preventivnih akcijah in prispevajo k varnosti v cestnem prometu. Bolj ali manj vse naše aktivnosti izvajajo naši člani prostovoljno. Za vrednotenje tega dela združenja oddajajo svoja poročila, ki prezentirajo opravljena dela in vložen trud.

EVROPSKA KARAVANA PROSTOVOLJSTVA

Karavana prostovoljstva ja trajala 5 dni z 11 razpravami v Mestnem muzeju Ljubljana, z dvema konferencama v Kopru in Mariboru in še s 17 okroglimi mizami po drugih slovenskih krajih, kjer so obravnavali sistemsko ureditev prostovoljstva in kjer so se prav tako predstavljale prostovoljske organizacije. Z osrednjo predstavitvijo organizacij na Prešernovem trgu v Ljubljani, 23. maja se je po ocenah na Karavani prostovoljstva med 20. in 25. majem predstavilo okoli 350 organizacij. V okviru Mestnega muzeja se je predstavilo 53 organizacij, na Prešernovem trgu 86 organizacij, na lokalnih dogodkih pa vsaj še 230 drugih prostovoljskih organizacij. S svojimi prispevki je sodelovalo 7 strokovnjakov iz tujine, dnevno pa so v muzeju potekale tri debate s spremljevalnim programom. Karavano prostovoljstva je v Mestnem muzeju Ljubljana obiskalo 1336 obiskovalcev.

Evropska karavana prostovoljstva je v času 12. Festivala prostovoljstva na polovici svoje evropske poti prispela v Slovenijo. Festival so otvorili 18. maja v Mariboru s Prostovoljskim mestom, v katerem prevladujejo družbena angažiranost, pravičnost, solidarnost in strpnost, skrb za vsakogar in pozornost do potreb vseh. Tretji dan Festivala prostovoljstva, 20. maja, prihaja v Ljubljano Evropska Karavana prostovoljstva in odpira vrata Mestnega muzeja v Ljubljani, kjer je pet dni zapored ponujala okrogle mize, delavnice in animacijo. Predstavljale so se prostovoljske organizacije ter izmenjavale dobre prakse prostovoljstva v Sloveniji in tujini, s posebnim poudarkom na prostovoljstvu na Balkanu.

21. maja so se tako posvetili prostovoljstvu mladih, starejših in medgeneracijskemu prostovoljstvu.

Sogovorniki so ugotavljali, da medgeneracijsko prostovoljstvo, sodelovanje, sobivanje živi in se širi, da pa bi zadostili potrebam, ki se znotraj lokalnih skupnosti pojavljajo, bi potrebovali trajnejšo pomoč države in tudi občin. Skupne definicije, kaj je medgeneracijsko prostovoljstvo, ni. Poznamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja. Ta raznolikost in inovativnost nevladnih organizacij, ki jo prinašajo programi nevladnih organizacij, je pravzaprav bogastvo. Bodo pa z nastajanjem nove strategije za kakovostno staranje in medgeneracijskega sožitja oblikovani kriteriji, kaj naj medgeneracijsko sodelovanje predstavlja. Po mnenju nevladnih organizacij bi morala strategija nujno vsebovati tudi podporo in spodbudo lokalnih skupnosti za spodbujanje in podpiranje medgeneracijskih projektov na lokalni ravni.

23. maja, ko je potekal osrednji dogodek Karavane prostovoljstva, so strokovnjaki in gospodarstveniki kot predstavniki javne uprave spregovorili o spodbujanju korporativnega prostovoljstva in prostovoljstva v javni upravi.

Na področju korporativnega prostovoljstva so se v okviru karavane prostovoljstva v Ljubljani predstavila tri podjetja s svojimi prostovoljskimi akcijami, in sicer Zavarovalnica Triglav z aktivnim sodelovanjem in podporo vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, UPS s predstavitvijo treh prostovoljskih akcij, ki so jih v povezavi z nevladnimi organizacijami in javnim zavodom izvedli zaposleni v UPS Slovenija. Predstavljena je bila tudi skupna akcija zaposlenih na Microsoftu in Vincencijeve zveze dobrote. Predstavljeni so bili vsi koraki za izpeljavo uspešnih akcij (komunikacija, priprava in motivacija zaposlenih) in izpostavljeni izzivi za prostovoljske organizacije (priprava primerne akcije izven svojega kontinuiranega dela, dodelitev človeka – ni predstavnika za stike z javnostmi oz. nekoga, ki bi se temu lahko 100% posvetil; priprava uporabnikov in prostovoljcev).
Jelena Kamenko iz Hrvaške je izpostavila, da pri korporativnem prostovoljstvu na Hrvaškem večinoma sodelujejo korporacije in izvajajo to kot nekakšen team-building (enodnevne, oprijemljive akcije za skupnost). Da pa dosti organizacij ne pozna možnosti za korporativno prostovoljstvo.
Predstavnika Zavarovalnice Triglav in UPS sta soglašala, da je pri korporativnem prostovoljstvu pomembno upoštevati iniciative zaposlenih, saj so tako lahko bolje motivirani.
V Sloveniji pa je prostovoljstvo zaposlenih v podjetjih spodbujano bolj v tistih podjetjih, katerih lastniki so iz Zahodne Evrope oziroma ZDA.

Zakon o prostovoljstvu usmerja državo in lokalno skupnost k intenzivnejšemu sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Javna uprava je strogo regulirana, vendar lahko javni zavodi svoje delovanje pomembno obogatijo s prostovoljskimi programi. MORS je pri skrbi za bivše pripadnike vojske vključilo prostovoljsko delo. V pripravah na upokojitev je pomembna tema ravno prostovoljsko udejstvovanje, njihovi zaposleni delujejo kot prostovoljci v medgeneracijskih skupinah, ravno tako se prostovoljci pojavljajo kot posamezniki, ki obiskujejo bivše pripadnike vojske in njihove svojce.

Zadnji dan so z gosti iz tujine spregovorili o mednarodnem prostovoljskem delu. V popoldanskih urah bomo predstavili tudi zaključke in priporočila Karavane prostovoljstva ter jo tudi uradno sklenili.

Zveza ZŠAM Slovenije
Letališka cesta 16,
1000 Ljubljana,
Slovenija

Telefon: 01 / 524 03 15
Faks: 01 / 585 23 37
E-mail: info@zveza-zsam.si
Spletna stran: www.zveza-zssam.si